Zapisovanje spominov

Vsebina

Organizacija ZSI

Zgodovina
slovenskega naroda
na Koroškem

Proces zatiranja
slovenskega jezika

Plebiscit

Medvojni čas

Anšlus

Koroški Slovenci pod
kljukastim križem
do leta 1941

Napad na
Jugoslavijo

April 1942 -
mesec masovnega
pregona koroških
Slovencev

Taboriščno življenje

Upor

Vrnitev

Povojni čas

Zapisovanje spominov

Položaj
koroških Slovencev
v današnjem času

Zahvale in
seznam virov

Zapisovanje spominov

Prve oblike zgodovinske obdelave najdemo že leta 1938, ko se je spomnila "Koroška slovenska stranka" s člankom v "Koroškem Slovencu" smrti Vinka Poljanca. Nadalje je Vinko Gröblacher v žrelskem taborišču pozival ljudi naj naredijo natančne zapiske. Po vojni so bili pristojni predvsem društvo bivših političnih internirancev in obsojencev za Slovensko Koroško - pozneje Zveza slovenskih izgnancev ter zveza bivših partizanov Slovenske Koroške za obdelavo vojnih dogodkov. Njihovo delo pa je bilo očitno nekaterim osebam na Koroškem trn v peti. Tako je prehodna britanska vlada na Koroškem leta 1946 skoraj onemogočila koroškim Slovencem spominsko proslavo pregona ter hotela istega leta preprečiti izdajo koledarja SPZ, ki je vseboval med drugim točke pregona in upora.

Celovec: Udeleženci spominske proslave na poti proti mestnem središču na višini današnjega Hülgerthparka (Iz zbirke F. Rehsmann za knjigo "Rod pod Jepo")

Sledilo pa je vedno več člankov o pregonu. Slovenci so izkoristili možnosti zapisovanja spominov v sledečih časopisih: "Slovenski vestnik", "Naš tednik", "Nedelja", "Svoboda", "Družina in dom" oz. "Vera in dom", "Družina in dom", ter v "Koroški kroniki", v knjigah "Tako smo živeli" in "Naši rajni duhovniki", v zborniku "Koroška v borbi", v "Družinskih večernicah", v koledarju Mohorjeve družbe, v Koledarju Slovenske Koroške, v "Koroškem koledarju" in v številnih farnih kronikah dvojezičnih občin. Nekateri pa so tudi uspešno spisali knjige o vojnih letih:
Karel Prušnik-Gašper z "Gamsi na plazu",
Mirko Kumer s "Po sili vojak",
Franc Rehsmann z "Rod pod Jepo. Spomini Tratnikovega očeta iz Ledinc",
Helena Kuhar z "Jelka",
Lipej Kolenik z "Mali ljudje na veliki poti",
Andrej Kokot s "Ko zori spomin",
Tone Jelen s "Hojo za mavrico".
Spomini iz temnih dni pričakovanja:
Valentin Polanšek s "Križ s križi" in "Bratovska jesen",
France Filipič s "Slovenci v Mauthausnu",
Drago Druškovič in Miha Rigl z brošuro "Verbrechen fordern Sühne"
ter nemški prispevki:
Erich Fein z "Die Steine reden"
in Marie-Therese Kerschbaumer z "Der weibliche Name des Wiederstandes".

Nekdanji izseljenci na tridnevnem obisku krajev trpljenja leta 1995 - tukaj pred samostanom v Schwarzenbergu, kjer je bilo taborišče (Slika ZSI)