Medvojni čas
|
Medvojni čas
Pomembni letnici v zgodovini koroških Slovencev sta leto
1926 in 1930. Tedaj so se
pogajali predstavniki obeh narodnostnih skupin o obljubljeni kulturni
avtonomiji. Ostalo je le pri razpravah - Nemci namreč niso odobrili
možnost duševnega in gospodarskega razvoja Slovencev.
Ker so jih
Nemci vedno spet motili, se je število slovenskih prireditev
drastično zmanjšalo. Ob občinskih volitvah
24.aprila 1932 nam opiše časopis
"Koroški Slovenec" politično delovanje
komunistov in socialdemokratov. Očital jim je namero narediti iz
samostojnih kmetov delavce na lastnem posestvu. Omenjeni pa so tudi narodni
socialisti, ki so nemškemu ljudstvu obetavali brezskrbno
življenje v novi državi, udeležbo na dobičku vseh
velikih podjetij, agrarno reformo, splošno starostno oskrbo, itd.
Pozorno je zasledoval časopis položaj lužiških Srbov v
Nemčiji in prišel do spoznanja:
"Kdor ni nemške krvi, nima nobenih
državljanskih pravic, ampak je tujec med njimi, ki ga smejo vsak
čas izgnati, pa naj ima posest ali je nima. Dodatno bodo narodni
socialisti razpustili slovenske prosvetne, gospodarske in zadružne
organizacije, ustavili manjšinsko glasilo in razpustili
manjšinsko politično zastopstvo, pristaši bodo brezpravni
in ovirani celo v osebni svobodi". Tako je časopis
zlovešč napovedal usodo slovenskega naroda.
Leta 1932 je doživela
"Koroška posredovalnica za zemljiški promet"
"reinkanacijo". Glavne osebe ustanovljene organizacije, ki je bila
sestavljena iz odbora zastopnikov domovinske zveze
in Združenja nemških rajhovskih kmetov
so imele še vedno veliko potrebo pridobiti posestva v slovenskih
območjih za nemške rajhovce. Ob ukinitvi preseljevanja Nemcev
leta 1933 je znašalo število tujih
družin 139. Naslednje
točke "velike nemške naloge" na Koroškem so bile
onemogočanje stikov z matično domovino in izločanje
Slovenske prosvetne zveze iz prosvetnega
deželnega proračuna.
Leta 1930 ob državno-in deželno
zborskih volitvah in leta 1934 ob občnem zboru
Slovensko krščansko-socialne zveze,
se je čutil
"Koroški Slovenec"
dolžan pridobiti slovenskega obrtnika, kmeta
in delavca nazaj v "slovensko družino". Vsi Slovenci naj bi
strnili vrste, se zavedali pomoči cerkve in stika do sosednje
države kraljevine SHS, ki naj bi bila jamstvo obstoja slovenskega
naroda. Zaradi tega naj bi imel vsak Slovenec nalogo se potegovati za
krščansko-socialno stranko.
A tudi ta stranka je
razočarala predstave oz. upanja koroških Slovencev.
Karakteristično za politiko med leti 1935 -
1938 je ponovni boj za "nezavedne Slovence". Tokrat
so Slovenci že previdnejše ravnali z nekdanjimi
"nemčurji" in jih razdelili v skupino, kjer
je materna beseda v domači hiši zasovražena in v skupino,
ki se razlikuje od zavednih Slovencev le v zgodovini minulega dvajsetletja s
svojimi boji, glasovanjem ter od nekih predsodkih, šepetani nezavednim
od Nemcev. Nekateri so sledili pozivu Slovencev, po večini pa so
zapadali v nemški svet. Nemci so namreč ustanovili tako
imenovane "domovinske krožke", ki so imeli s
uprizoritvami gledaliških iger nalogo ponemčenja koroških
Slovencev. Najbolj uspešne predstave so bile stare kmečke igre
v mešanem jeziku, pri katerih je Slovenec vedno zavzel vlogo bebca in
tako sprožil posmehovanje slovenskemu jeziku.
|