|
|
Anšlus
|
Anšlus
|
Anšlus
Leta 1938 se je stopnjeval pritisk nemškega
rajha na avstrijsko republiko. Hitler je pozval
zveznega kanclerja Avsrtije Schuschnigga imenovati
nacionalnega socialista Arthur Seys-Inquarta za
notranjega minstra in tako odpreti vrata za nemške nacionaliste. V tej
skrajni stiski se je obrnil na avstrijske državljane in določil
13. marec za dan ljudskega povpraševanja.
Posebno na Koroškem so se glavne politične osebe potegovale za
združitev z nemškim rajhom. Zaradi tega
so Slovencem nasproti uporabljali več strategij: od telesnih in
besednih zastraševanj preko groženj do slovesnih obljub. Tako
je npr. deželni glavar Koroške Pawlowski
obljubil Slovencem boljšo varnost pod novo oblastjo; rekel je:
"Slovenci! Ne bojte se vaše narodne kulture,
Korošci je namreč ne morejo pogrešati, ker je del
Koroške dežele". Konec konca pa ni bilo več
potrebno izvesti ljudsko povpraševanje, ker so
12. marca že vkorakali nemške
čete preko avstrijskih mej.
Na Koroškem je nastal iz duhovnega boja militantni, ki je
izključeval vsakršno mednarodnostno rešitev. Slovenci so
izgubili takoj vse pravice, ki so bile sklenjene s
senžermansko pogodbo.
Hitler pa je odklanjal ponemčevanje dvojezičnega
območja s argumentom, da bi se manjvredna slovenska kri pomešala
z višjestoječo nemško. Slovenci, ki so se oklepali
zadnjih upanj, so mislili, da bo nacionalni socializem oprt na
rasistično miselnost opustil teorijo o vindišarskem narodu na
Koroškem. Konkretni razvoj pa je pokazal, da je ravno ta teorija, ki
je bila že dolga leta sestavni del koroškega
ponemčevalnega sistema, postala močen steber raznarodovalne
politike in doživela prav v letih nacizma svoj največji razmah.
Vindišarska teorija je gradila na izjavah jezikoslovca
E. Kranzmayer, pri katerih je
"avtohtono narodnost Slovencev" poimenoval z "windisch",
"visoko obliko narodnoslovenskega življenja s "slowenisch". Slovenska
narečja je imel za "vključljiv sestavni del nemške
kulturne skupnosti". Taki zaključki so imeli za posledico dvoje:
legitimirali so ponemčevalno politiko nasproti najširšim
slojem slovenskega prebivalstva, po drugi strani pa jih (mogoče)
obvarovali še pred bolj krutimi oblikami nasilja.
|
|