Položaj
koroških Slovencev
v današnjem času
|
Položaj koroških Slovencev v današnjem času
Nastanek člena 7 avstrijske pogodbe,
"magne čarte" za varnost pravic koroških
Slovencev, je tesno povezan s popravo škode, katero so Slovenci utrpeli, s
priznanjem prispevka koroških Slovencev k osvoboditviji Avstrije in z
zavrnitvijo jugoslovanskih pravic za območje v prvih povojnih letih. Zgleda
pa, da je zelo težavno se držati pravil avstrijske ustave. Že
leta 1958 so odpravili v dvojezičnih krajih pod
pritiskom nemških nacionalistov obvezni dvojezični pouk. Od tedaj
naprej so se učili samo več tiste osebe slovenski jezik, ki so se ob
začetku leta prijavili zanj. Zaradi skrbi, da bi bili zapostavljeni, je veliko
število staršev prenehalo prijaviti otroka k dvojezičnemu pouku.
Na listu je sicer slovenščina v dvojezičnih krajih uradni jezik,
v realnosti pa mora priznati dežela, da je s to uredbo preobremenjna. Za vsak
prevod je namreč potrebna prošnja. V spominu bo Slovencem ostala posebno
letnica 1972, ko je država sklenila končno
uresničiti obljubo državne pogodbe iz leta
1955 in postavila v 205 dvojezičnih krajih krajevne
table z nemškim in slovenskim napisom. Upanje Slovencev na boljšo
bodočnost ni trajalo dolgo, saj so nacisti skratka potrgali vse na novo
postavljene table. Leta 1976 so predvidevali samo še
91 dvojezičnih tabel. Odgovoren za goreče politične
razprave zadnjih tridesetih let je bil predvsem prispevek iz časopisa
"Ruf der Heimat", v katerem je zapisano:
"Zgodovina na Koroškem še ni končana.
Končno črto potegne med dva naroda le, ko enega od njiju ni
več". Ta stavek in dejstvo, da do danes niso izpolnili vseh obljub
avstrijske pogodbe podčrta nemško ignoranco nasproti slovenski
manjšini. V povojnem času je imela dežela priložnost
ustvariti primerno ravnotežje med slovenskim in nemškim ljudstvom.
"Nemška straža" pa je še vedno ostala
in "duševne borbe" do danes ni konec. Sicer se
ljudstvo predvsem zaradi vstopa Slovenije v evropsko unijo vedno bolj spoprijazni s
koroškimi Slovenci, pač pa politiki tudi vedno spet znova
preprečijo razgrnitev manjšine. Torej je začasno glavno
vprašanje: Ali bo prinesla prihodnjost mir?
1996, ob 50-letnici svojega nastanka, je ZSI na Radišah odkrila
"Spomenik preganjanja"
|
|