Organizacija ZSI
|
Organizacija ZSI
Že v vojni je bila izseljencem želja pri srcu ustanoviti organizacijo,
ki bi bila odgovorna za ohranitev živega spomina na pregnanstvo. Leta
1946 se je na pobudo najbolj aktivnih pregnancev
uresničevala njihova želja.
V pravilih, ki jih je sprejela na ustanovnem občnem zboru
1. februarja 1946 v Celovcu, si
je Zveza slovenskih izseljencev med drugim stavila nalogo:
- da bo združevala in povezovala vse nasilno iz njihove domovine pregnane
koroške Slovence;
- da bo gojila in utrjevala slovensko narodno zavest kot tisto vrednoto, ki so jo
na Koroškem hoteli uničiti z izselitvijo;
- da bo izseljencem nudila vsestransko pomoč in podporo pri obnavljanju
njihovega gospodarskega in poklicnega obstoja;
- da bo zastopala in podpirala izseljence v prizadevanjih za popravo celotne
škode, ki je bila povzročena z izselitvijo;
- da bo pospeševala šolsko, poklicno in kulturno vzgojo in
izobrazbo predvsem mladine, ki zaradi izselitve v šolski dobi ni imela
nobenih možnosti izobraževanja;
- da bo čuvala in gojila v tujini izoblikovano zavest skupnosti ter
požrtvovalnost in pripravljenost za medsebojno pomoč;
- da bo gojila spomin in tradicije iz časov pregnanstva in
taboriščnega življenja ter s tem ohranjala nadaljno povezanost
med izseljenci;
- da bo zastopala gospodarske, poklicne in kulturne interese izseljencev napram
javnosti in oblastem; da bo skrbela za vsakoletno obhajanje dneva spomina na nasilno
pregnanstvo iz domovine.
Spominske prireditve ZSI lahko najdete pod točko
"kažipot" na strani
"www.slo.at"
.
Za prvega predsednika je bil določen
Vinko Gröblacher. Na občnem zboru leta
1957 je njegovo delo prevzel dotedanji podpredsednik
Lovro Kramer. Leta 1979 je
predsedniške dolžnosti prevzel
Jože Partl.
Milka Vertič je bila prva, ki je prevzela
tajniške dolžnosti. Leta 1949 je njej
sledila Milka Wieser, nato pa je sledil leta
1951 Rado Janežič.
Odbor danes:
Predsednik: Jože Partl
1. podpredsednik: univ. prof. dr. Katja Sturm-Schnabl
2. podpredsednik: Franci Černut
Tajnica: Daniela Errenst
Namestnik tajnice: Borut-Sergej Schnabl
Blagajnik: Valentin Tolmaier
Namestnik blagajnika: Hanzi Ogris
Pregledovalec računov: Franci Rehsmann
Pregledovalec računov: Franc Jelen
Odborniki: Erih Čimžar, Vinko Gotthardt,
Vladimir Prušnik, Hanzi Dragaschnik, Simona Rovšek,
dr. Katja Sturm-Schnabl, Jože Urank, Irena Kokot
Ob delu so se pojavile vedno spet težave. Tako so hoteli varnostne oblasti
leta 1946 preprečiti četrto obletnico
zločinske obletnice. Zaradi protestov in zahtev
Osvobodilne fronte pa so Slovencem le odobrili zborovanje v veliki dvorani
celovškega "Volkskina". Ko so se številni
udeleženci po prireditvi napotili proti mestnem središču, da
bi na deželni vladi predali svojo na zborovanju sprejeto izjavo, jih je na
Šentruperški cesti čakala policijska zaseda. Iz stranskih ulic
in dvorišč so se policaji navalili na zborovalce, jih pretepali in
končno z gasilskimi brizgalnicami brutalno razgnali. Več oseb je bilo
poškodovanih in nekaj udeležencev aretiranih. Poleg tega pripetljaja so
istega leta razpustili Zvezo slovenskih izseljencev.
Šele po enem letu je notranji minister Helmer
razveljavil protizakonito prepoved ZSI. Kršitve
nad organizacijo so se nadaljevale.
Zveza slovenskih izseljencev se je v povojnem času
predvsem osredotočila na zahteve za odškodnine. Za uradno ocenjevanje
materialne škode so med drugim bili pristojni bivši nacisti ali celo
neposredno sodelavci pri izseljevanju, ki pri določanju odškodnine
svojim žrtvam gotovo niso bili naklonjeni. Škodo so ugotavljali na
osnovi cen iz leta 1945, tako da leta pozneje
izplačana odškodnina zaradi večkratnih podražitev
nikakor ni odgovarjala trenutnemu stanju; poleg tega je bil glavni del
odškodnine izplačan tik pred zamenjavo oziroma razvrednotenjem
denarja in so izseljenci zaradi tega utrpeli nadaljno škodo.
ZSI se je morala dolga leta boriti za enakopravno
upoštevanje slovenskih izseljencev z ostalimi žrtvami fašizma
v Avstriji. Do danes pa so bivši nacisti in njihovi pripadniki poskusili
vedno znova zatajiti usodo slovenskih družin, ali jo drugače
prikazovati.
Zaradi tega je namen te strani pokazati razvoj slovenskega ljudstva na
Koroškem - od začetka zatiranja že v
19.stoletju, do usodnih
dni preganjanja in prenašanja spominov pregnanih do današnjega
dne.
|